košček po koščku - truplo…
raje imam, če ljudje rečejo, da vozim dinamično, kot pa brez glave.
včeraj pa sem nemarno izsilila prednost na glavno cesto. brez glave! ne nalašč. daleč od tega. ker se je neki ljubljančan, na srečo, izza ovinka pripeljal z manj kilometri, kot se sama običajno na istem odseku, sem - preživela. dobesedno. in če me je najprej žrlo dejstvo, da se to meni ne dogaja, nikoli in nikdar, vedno pregledam dvakrat, preden zavijem, prehitim, zaviram, me danes nekaj drugega… jok in tresavica naj bi bila dokaj normalna reakcija, če pomisliš, kako pofukano blizu sem bila strganju s ceste in sestavljanju tistega, kar bi od mene ostalo.
ne. samo umaknila sem se nazaj, počakala, da se gneča avtomobilov, ki sem jo povzročila, odpelje dalje in zavila. kot sem želela že v prvem poskusu. nobene panike ne znam pokazati, bitje srca je normalno, kolena so primiru. PA KAJ PRI PIZDI JE NAROBE Z MANO??? hladno, nezavedajoč, kaj sem pravkar naredila. nezavedajoč, čemu sem za las ušla. in nazavedajoč, da je bil v tistem momentu nekdo drug veliko bolj priseben, da je mojo bedarijo rešil. žal mi je. in hvala.
res ne vem, kdo si je želel, da se danes zjutraj še zbudim v svoji postelji, ampak hvaležna sem mu/ji/jim. ker se včeraj res še nisem bila pripravljena kar posloviti. ne tako.
ampak saj to je… ne pričakujemo, da se lahko nit brez pomisleka konča… vsak dan. vsako minuto. ti pa se od doma odpelješ skregan z družino, sošolko pošlješ v “lepe kraje”, uslužbenki na oknu malo zagroziš, pa čeprav ne misliš resno. kaj od tega bi storila, če bi vedela, da se ne bom imela več priložnosti opravičiti?
***
ko bom danes na poti v službo, bom pogledala štirikrat. še z nekaterimi se moram namreč pobotati, preden me naslednja bedarija spravi v vodoravni položaj.
Ob takih trenutkih jaz vedno pomislim na to, da mi neka sila hoče dokazati, da pazi name.
Kje si Bandy?
Takšne, rahlo zmedene imamo moški najraje.
Vse bomo naredili, da te spravimo v red. Pridi, pridi, boš dobila bonbona.
samo da si živa in zdrava.
trikrat vdihni in vzklikni hura
jp. moras.
in mogoce je tale neumnost s ceste svarilo, da si zadnje case zelo drugacna.
zal zame ne na bolje. ampak sem tiho. in pogoltnem. in sem tiho.
s tem, da ves, da ko jaz utihnem, to ni nujno dobro.
rad te mam.
- darja. ja, nekdo/nekaj očitno je… čeprav ne bi vedela, kaj dobrega sem storila, da se je spomnil/o paziti name…
- rado. da bi me spravil v red??? pomisli, no, še enkrat! da ima moški zmedeno žensko bitje najraje, ker jo tako lažje ukalupi po svojih merah, pa verjamem…
- M&M in tejkla. še diham. hvala:)
A se mi nisi glih včer po telefonu drla neki o enem zmešanem ljubljančanu, ki te je izsilu? No, upam, da je bil isti, ki si ga ti 3 dni nazaj.
Cmoka.
tisti je bil pa res kretenobil na kubik! samo on je nalašč, videl me je, in speljal in pol fuuul po gasu, na koncu sem se pa skoraj do domžal za njim peljala 50 km/h… mater mu, kreten, ti povem!