topoftoday.

komentar: tudi, če je ji je uspelo priti na varno - ji zato v tem svetu ne bo več z rožcami postlano! si predstvaljaš vse te pritiske okolice?

saj ne verjameš, da se takle incest še zgodi v 21. stoletju… ok, pa če to že verjamem, mi je nedojemljivo, katero bitje tega planeta si vzame pravico do oblastniškega ravnanja nad drugim bitjem. takim, ki nima izbire, saj je po pravilih nature pač (naj)šibkejši člen.

tako, kot ne razumem, kako lahko ljudje kradejo, morijo ali se izživljajo nad samim sabo, mi ni jasno, kako lahko nekoga posiliš in s tem - nadaljuješ?!

bolne igre bolnih ljudi. bolano!

ej, kako tega nisem pričakovala od tebe,… pa ravno od tebe ne! in to zdaj, ko sem ti po vsem te času morda že malo zaupala.

jebemu, če še kdaj, naj me kar pobere!

ma, ne morem mimo, da ne bi malo pokrementižila… vas, kjer se vsi poznamo, ni nič v primerjavi s posameznimi “kao” prijatelji, ki

1. morajo biti nujno na tekočem z mojim dotrajanim načinom družabnega življenja

in ki

2. imajo neprestano občutek, da mi morajo pomagati pri urejanju mojih povsem OSEBNIH zadev!

kaj pri starosti, od katere pričakuješ za odtenek več zrelosti, ne morem pričakovati, da se obnašate normalno, skrbite zase?! če vas poprosim za kakšen nasvet, mi ga le dajte, sicer pa glancajte svoj prag, jebemu!

najeda mi, ker se čutite dolžni (ma od kje vam ta pravica?!) mi sugerirat, obračat in na jezik polagati besede, ki jih sami ne izgovorite. fakof!

so bili v 60.ih letih boemski hipiji. radikalno, ali pa - drugače - misleči od tradicionalnih staršev. kontrakultura, če želite. nasproti vsemu, kar je družbeno sprejemljivo in - običajno.

so prišli tudi sk8-erji. še prej metalci, pa legla raznih pripadnikov glasbe, te in one. nima veze. in skinheadi. moto tolpe.

z različnimi prepričanji, a istim ciljem - biti opazen. sredstva za dosego neomejena.

ne vem, zakaj imam, ko prebiram razne spletne portale privržencev tega in onega “zvezdnika” in pri zagovarjanju nekega početja kake tolpe, občutek, da pa gre pri vsem skupaj še vedno le za ljudi, ki se za mišicami, gobcem do portoroža, pripadnostnimi oblačili in obnašanjem skrivajo - hlepijo pa po povsem običajnem - ljubezni in sprejetosti?

sem popoldne prižgala tv, ker tako najlažje zaspim - nekaj pač brni, kaj, nima veze. pa nekaj časa buljim in se zamislim…umori, poroke, varanja, nezakonski otroci, varuške, bogatuni in berači,… polno nenadnih preobratov, neuslišanih ljubezni žensk, ki pol življenja trpijo, naslednjega pol pa preživijo v blagostanju, ki si ga povprečnež niti zamisliti ne zna,…

bolj, ko buljim v ekran, bolj mi je jasno eno… ob vseh težavah, trpljenju in skalah na poti k sreči je pravzaprav moje življenje prečudovito. niti približno tako stresno, kot je “stresen” en dan glavne junakinje!!!

roji najstnikov po mestu, v svet z očmi, kot da niso spali že ene 10 dni. vsi pomazani po faci, barve las, da me mine, vzorci oblačil še bolj neneopazni,… skratka. guglam in najdem:

deset emo zapovedi:

1. Veruj, da je svet brez globokih čustvenih izlivov prazen.
2. Bog ti je dal solze. Uporabljaj jih!
3. Rezilni pripomočki naj bodo tvoj prijatelj - VEDNO in POVSOD!
4. Ob hudih preizkušnjah (npr. izguba fanta, slaba ocena…) ni več vredno živeti. Misel na samomor naj ti ne uide.
5. Zavrzi oblačila živahnih barv (slabo uplivajo na tvojo EMO dušo). Zate naj obstaja le črna barva!
6. Lase imaš, da jih nosiš čez črno obrobljene oči!
7. Svoje telo (posebno kožo) imaš za svoje ustvarjalne potrebe (glej 3. zapoved)!
8. Poslušaj le glasbo in glej le filme, ob katerih se lahko močno čustveno izživljaš.
9. Ljubi strastno in z vsem srcem. Tako boš imel po končani zvezi več razlogov za svoje najljubše opravilo (glej 3. in 4. zapoved!)
10. Vedno bodi to kar si (EMO), in življenje bo…(krvavo)!!!

vsebina nespremenjena, popravljene le slovnične… 

avtor-ica na enem izmed slovenskih forumov kot vir napiše - bravo! najstniško revijo, iz katere so v mojih časih (pa to ni bogvekakodolgo nazaj) sošolke izrezovale sličice kelijev in kotindijektovcev… zdaj pa mladim svetujejo, kako naj kvalitetno zabijejo živijo svoje življenje.

subkultura, za katero se je ogrelo več mladičev, kot je bilo pri nas metalcev, rokerjev in rejverjev skupaj! o kateri starejši praktično ne vemo nič. ki temelji na (izstopajočem?!) izgledu in gornjih načelih. če malo pobrskate

tukaj (slo forum) ali tuki (video),

ma, morate se strinjati, da nekaj tukaj ni ok… zafrustrirani, depresivni najstniki, ki ob slabi oceni rešitev najdejo v samopoškodovanju, zame niso podobni “vzhajajoči” novi generaciji perspektivnih, mladih, inteligentnih poslovnežev, ki bodo vodili svet…

ko sem sama hodila v srednjo šolo, so starši zjutraj težili, če sem imela gol hrbet,… pa ličila v osnovni šoli? nalakirani nohti? in lasje čez oči - ni ga bilo večjega halo-ja, kot to, kako si uničujemo vid…

bejbi, vem, da čvek ni pomagal - vse je prehitro, težko slediš, ko si neprestano na robu joka, sploh pa je telefon neoseben, da kar hudo! za danes tako, žal, jutri se pa že vidiva…

čisto vedno se nekje zatakne. poči, se zlomi ali pa kar na lepem obstane. in noče dalje. se ti zdi, da se svet ne vrti v pravo smer? vsi imamo kdaj tak občutek! obupani, objokani in nenaspani se vlečemo v službo, iz nje pa naravnost pod odejo, pokriti do vratu, čez glavo pa blazina. ne obstajam, si zamisliš in potuješ v tebi ljube, tople kraje.

včeraj - hočem pozabiti. danes - me ni. ju3 - ne želim vedeti.

naj te ne skrbi - pomagali bomo. kakor bo kdo pač znal. sama ne boš ostala, veliko nas je, ki te imamo radi. boš pa morala nekaj vložiti sama… največ, pravzaprav. a se bo izplačalo in ko bova čez nekaj let to pripovedovali najinim otrokom, se boš vsemu le nasmehnila. bogata boš namreč za izkušnjo, ki bi brez tega dogodka šla mimo tebe. da so izkušnje tiste, ki življenje popestrijo, ga gradijo in zaradi katerih je dejansko človek šele res bogat, pa ni treba posebej poudarjati, ne?

škoda vrstic za pregovore o vročih juhah in soncu, ki pride za dežjem - vse to boš spoznala sama. za danes priporočam zeleni čas, odejo in bobam, ju3 pa ponudim kavo in objem.

lahko noč.

pa čeprav si kot netipična predstavnica (nežnejšega?) svojega spola res ne želim poroke v belem, stotine povabljencev in torte, od katere bomo živeli še celi teden, je to očitno (večno) v modi.

ta dodatek, ona ogrlica, tisto cvetje, tale glasba,… pa šopek, vabila in zahvale, odprte knjige želja, večerja in pijače osemkrat preveč, civilno, cerkveno, medeni teden,… ugotovitev sestrične, ki se bo prva od naše “nove” generacije vnukov poročila - če želiš, lahko vso zadevo zelo zakompliciraš… za primerno ceno, kakopak!

če bi recimo seštela samo okoli 25 evrov po osebi za večerjo - in še enkrat toliko za pijačo (+ postrežnina), pa izposojo nevestine obleke (ženin bo moral biti bolj skromen), ansambel, ličenje, frizeraj, fotograf… skratka, neko “osnovo”, me srce zaboli, ko pomislim, da takega izračuna v celem letu ne vidim na bančnem izpisku…

nekaj bodo primaknili oboji starši, seveda, pa širše sorodstvo in priči. ampak…

je merilo količina denarja? saj še vemo, da je bistvo poroke - zvestoba?! v bogastvu in revščini…