nogomet. najpomembnejša postranska stvar na svetu - za nekatere. nujna zadeva, zaradi katere so vse neodložljive zadeve naenkrat prestavljive za nedoločen čas. pardon, do konca evropskega prvenstva.  evforije sicer ne doživljam, spremljam, kolikor morem, iz lastne iniciative pač ne. vem, na katerih lokacijah poteka, vem, da so ženske za celi mesec proste vsega in povsem “brez nadzora” (upam le, da je katera iztržila moževo kreditno kartico, samo da se spoka od doma), in vem tudi, da naši fantje (tokrat?) ne nastopajo. moj skromen komentar - saj nam res ni treba iti evropi (oz. svetu) kazati, kako se znamo skregati med seboj, kako neposlušni so igralci in trmoglavi trenerji. skratka, vsak po svoje. pa čeprav nas pošljejo domov, še preden so postelje uležane, smo dosegli namen - govori se o nas. pa čeprav bolj je to bolj roganje…

zato me je toliko bolj presenetilo, ko je sodelavec z vnukinjo ta teden dopustoval ob obali. ker je slovenija naenkrat postala zanimiva tudi hrvatom, pa čeprav le kot tranzit, se navalu ob prvi tekmi, ki so jo igrali šahovničani, ni mogel izogniti. in glej… z navdušenjem mi pripoveduje, kako ponosen narod da so, kako na vsakem koraku vidiš zastavo, klobuk ali majico v nacionalnih barvah. malčki nosijo drese svojih rojakov, mame lišpajo lica z bojnimi barvami, očetje tovorijo pivo in še kaj - vse za naše! 

bogve, kaj vse bi počeli mi, če bi pristali v četrtfinalu, ampak smo najbrž spet svetlobna leta oddaljeni. plus tega, da se niti približno uspehov ne znamo podobno veseliti. občutek imam, da navijači kar nekako prenehajo to biti, ko je na vidiku poraz. za nameček pa se potem še spičimo, da gremo ja vsi dobre volje in prešerno razigrani domov.

pa da se slučajno ne bi kdo izneveril tradicionalni slovenski navijaški politiki, ali bolje -  da ne bi kdo pozabil: sosed je še vedno sosed, tisti čez cesto ali oni čez mejo. oba sta žleht, treba ju je zajebavat, ničesar ne znata, kadar pa bi se uspelo izkazati, da jima gre bolje, kot nam - navali narod! s puško, jezikom in slovensko - nevoščljivostjo!